Spoštovani, vabimo Vas na redni letni ZBOR ČLANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽIRI, ki bo v nedeljo, 9. marca 2025, s pričetkom ob 13. uri v restavraciji SKLEDNIK na Strojarski ulici 16, v ŽIREH.
Predlog dnevnega reda:
Uvodni pozdrav
Izvolitev organov zbora:
delovnega predsedstva
zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika
verifikacijske komisije
Poročila:
podpredsednika o delu društva v letu 2024
blagajnika
o projektu starejši za starejše
komisije za šport
verifikacijske komisije
nadzornega odbora
Izvolitev novega predsednika in podpredsednika DU Žiri
Razprava na poročila in potrditev poročil
Pozdrav gostov
Predstavitev plana dela društva za leto 2025
Vprašanja, pobude, pripombe
Po končanem zboru bo skromna pogostitev in družabno srečanje.
V petek, 11. 10. 2024, vas vabimo na prvo srečanje z naslovom Knjiga mene briga. Pogovarjali se bomo o branju in prebranih knjigah. Če radi prebirate, se v prijetnem vzdušju radi pogovarjate o prebranem, če želite svoje mnenje in misli o prebranem predstaviti še komu in slišati, kaj drugi mislijo, je zdaj prava priložnost, da se nam pridružite in vse to udejanjite. Pogovor bo vodila Barbara Peternel.
Dobimo se v prostorih Društva upokojencev ob 10.00.
Vabimo vas na redni letni ZBOR ČLANOV DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽIRI, ki bo v nedeljo, 19. marca 2023, s pričetkom ob 13. uri v restavraciji SKLEDNIK na Strojarski ulici 16, v ŽIREH. Predlog dnevnega reda:
Uvodni pozdrav
Izvolitev organov zbora:
delovnega predsedstva
zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika
verifikacijske komisije
Poročila:
predsednika
blagajnika
o projektu starejši za starejše
verifikacijske komisije
nadzornega odbora
Potrditev članarine za leto 2024
Razprava na poročila in potrditev poročil
Plan dela društva za leto 2023
Vprašanja, pobude, pripombe Po končanem zboru bo skromna pogostitev in družabno srečanje. LEPO VABLJENI !
V sodelovanju z našim članom DRAGOM KOŠUTO, vas vabimo na »LAŽJI (spomladanski) POHOD in ogledom gradu SOCERB« in sicer v mesecu marcu, ko je tam že toplo, v ČETRTEK, dne 16. MARCA 2023 z odhodom ob 8.00 uri zjutraj. Izlet čudovitega koščka Slovenije spomladi, je primeren za vse, ki si želijo druženja in jim hoja v zmernem tempu 2,5 ure do 3 ure po položnem terenu ni pretežka. Izpred Zadružnega doma v Žireh se bomo z avtobusom odpeljali v četrtek, dne 16. marca ob 8.00 uri. Ob prihodu si bomo z organizatorjem Dragom Košuto najprej ogledali grad SOCERB, nato pa se odpravili na pohod. Na pešpoti se bomo ustavili v »DOLGI KRONI«, kjer bo organiziran topel obrok. Tam nas bo počakal avtobus, ki nas odpelje nato do Boljunca. Sledi še okrog 100 m višinskega vzpona do Sv. Mihaela, ko bomo zaključili druženje in se odpeljali domov. Cena izleta za prevoz z avtobusom, in obrokom znaša 30 EUR, ki jo vplačate v pisarni društva najkasneje do srede, 8. marca 2023. Prijavite se lahko tudi po telefonu Irma: 041 548 310. V primeru slabega vremena, se pohod prestavi na četrtek, 16. 3. 2023. UDELEŽBA NA LASTNO ODGOVORNOST – VABLJENI!
Leto je hitro naokoli in kot je vsakoletna navada smo se upokojenci DU Žiri odpeljali na izlet v neznano po majhnem koščku naše lepe domovine.
Ker je to izlet, ki je najbolj obiskan, so se sedeži na avtobusu takoj po objavi napolnili.
21. 7. ob 7. uri zjutraj, nestrpno pričakujemo, v katero smer bo šofer Pavle zavil. Hitro je vsem jasno, da gremo proti Vrhniki. Med nami vlada dobra volja, ki jo z jutranjimi pozdravi popestrita še Marijan Dolenec in predsednik društva DU Žiri Milan Sovinc, Irma Dolenec, pa nam pojasni, da bomo na poti spoznavali nekaj zgodovine in nekaj zemljepisa. Peljemo se mimo vasi Podlipa, ki ima okrog 400 prebivalcev. Znana je po mlinskem kolesu z žago in vrteči se mizi, ki se prične premikati, če nanjo polagamo roke. Hranijo jo v vaški gostilni.
Hitro prispemo do Vrhnike. Ob omembi tega mesta z 8500 prebivalci, vsakdo najprej pomisli na pisatelja Ivana Cankarja, veliko pa jih ne ve, da imajo tam stalno razstavo Moja Ljubljanica, ki izvira na južnem delu Vrhnike. Po razstavi nas popelje vodič Žiga. Pa tudi tega ne vemo, da je bilo včasih okrog Vrhnike veliko obzidja in da so Huni ob vdoru v Ljubljano prišli celo do Vrhnike. Do tja je z ladjo in s svojimi Argonavti priplul tudi Jazon. 1588. leta je bila na Vrhniki ustanovljena prva jezdna pošta. Prvi poštar je bil Janez Flach. Muzej razpolaga s številnimi arheološkimi izkopaninami. Našli so jih v Ljubljanici in po Ljubljanskem barju. Zelo mi je bil všeč turov rog. Spomnil me je na povest Janeza Jalna Bobri, ki se dogaja na tem območju. Zanimiv je tudi podatek, da so na Ljubljanskem barju odkrili več kot štirideset kolišč in poleg drugih, še štiri dragocene lesene predmete: deblak, kolo z osjo, lok in leseno konico. Pozneje v rimski dobi, pa je čez Vrhniko peljala t.i. rimska cesta.
Pot nadaljujemo po Vrhniškemu klancu proti Logatcu skozi Napoleonov drevored. Z obeh strani ceste ga krasi kar dvesto devetdeset lip, ki so jih posadili 1805. leta. Nekatere so morali zaradi starosti menjati in posaditi nove. Predsednik Milan na avtobusu podeli še brošure z vrhniškega muzeja, Irma nam pa že niza podatke o nadaljnji poti. Vsega se ni mogoče zapomniti, je pa zanimivo poslušati. Čeprav gremo v neznano, se nam pred očmi odpre Planinsko polje, preko katerega teče reka Unica. Ta ob večjem deževju velikokrat poplavlja in takrat nastane več jezerc, včasih tudi eno veliko. Planinsko polje je svetovno znano tudi po oseminsedemdesetih vrstah različnih metuljev, več kot jih ima cela Velika Britanija.
Peljemo se proti Postojni. Še prej je pred nami Ravbarjev stolp, ki so ga zgradili 1444. leta. Med vojno so ga partizani požgali, podobno kot še enainšestdeset gradov širom Slovenije. Lastnik Ravbarjevega stolpa je bil znan po tem, da je ubil viteza Erazma Predjamskega. Postojnska vrata je prehodil tudi Hanibal s svojimi sloni, ko je vlekel ladjo od Jadrana proti Vrhniki. Prispemo v Postojno, mesto s 9600 prebivalci, ki ga najbolj poznamo po Postojnski jami. Tu in v okolici so našli veliko arheoloških najdišč. Pred devetnajstim stoletjem je bila Postojna znana po furmanih, ki so vozili v Trst les za graditev ladij. Kasneje jih je izpodrinil vlak, ki je tega stoletja pričel voziti skozi mesto in naprej proti morju. Tu se ustavimo v restavraciji Erazmus, postrežejo nam z okusnim telečjim paprikašem.
Dobro podprti z malico, se že peljemo proti Pivki z 2200 prebivalci in prvotnim imenom Šentpeter. Na levi strani na hribu se sveti cerkev sv. Trojice. Od tam izvira povest o Martinu Krpanu, slovenskemu junaku, ki je na Dunaju premagal strašnega Brdavsa in tako otel avstrijsko cesarstvo.
Zapustimo Pivko in zavijemo za Knežak ter dalje za Mašun. Ko zagledamo spodaj vas Bač se spomnim pokojnega prijatelja in sošolca Toneta iz šole za lesarstvo v Škofji Loki. Večkrat me je vabil, da ga obiščem v Baču, kjer je bil doma, pa ni bilo časa, sedaj, ko je časa več, pa ni njega. Vozimo se po gostih smrekovih Javorniških gozdovih. Domačini pravijo, da je to dežela volkov in medvedov. Ustavimo se pri gostišču Mašun. Sprejme nas gospa Špela. Najprej gremo v gozdno hišo. Tam nas seznani z zanimivostmi in posebnostmi gozdov in narave ter delom gozdarjev. V hiši imajo na ogled nagačena volka in medveda, enega najtežjega uplenjenega v Sloveniji. Nato nas popelje po 1800 metrov dolgi učni gozdni poti, polni zanimivih dreves, jam in še česa.
Po ogledu se poslovimo od prijazne Špele in se vračamo proti Pivki. Na avtobusu vlada prijetno počutje. Zanj skrbijo predvsem Marijan, Irma in predsednik Milan, včasih pa se s kakšno šalo oglasi tudi kdo od izletnikov. Zares lep dan. Čutimo se nekako povezane, če ne drugače pa z leti, ha-ha. Šofer Pavle nas zapelje na parkirišče parka vojaške zgodovine. Izstopimo in si v veliki vročini ogledamo muzej. Pričnemo z ogledom razstave Pot v samostojnost Slovenije. Vodička Valentina nam izčrpno niza podatek za podatkom. Veliko že vemo, vsega pa nikakor ne. Zmeraj se sliši še kaj novega. Zopet je zanimivo. Ogledujemo si tanke, tudi od lani upokojeni policijski helikopter je tam, pa podmornica, havbice, zanimiva je plinska maska za konja in še in še. Pomislim, kako velika je človeška neumnost, ki nima meja. Ko bi vsa sredstva, ki gredo za uničevanje, vlagali v razvoj za blagor človeštva, bi imeli nebesa na zemlji. Ampak tako je bilo od nastanka človeškega rodu in tako bo dokler bo človek obstajal. Gremo stavit! Človeška lakomnost in pohlep vladata svetu. Spomnil sem se Gregorčiča in njegovih verzov: “Za vse je svet dovolj bogat, in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat, prav s srčnimi čutili”.
Zapustimo muzej in že malo utrujeni prispemo v vas Nardin pred gostišče Kmečki turizem pri Andrejevih. Tam nas dobro pogostijo s kosilom in pijačo. Po kosilu predsednik Milan in Marijan predstavita letošnje slavljence, ki praznujejo okrogle obletnice. Eden jih ima šestdeset, štirje sedemdeset, dva osemdeset, naša vsakoletna sopotnica Amalija Vegelj, ki ji jih nihče ne bi prisodil, pa celo častnih devetdeset let.
Slavljence so z igranjem na harmoniko počastili še Ciril Demšar, Vojko Rupnik in Iztok Andreuzzi.
Na poti proti domu je za zaključek lepega dne ob praznovanju svoje sedemdesetletnice, na avtobusu počastila sopotnike s hruškami in pijačo še Ivanka Stanonik.
Ob organizaciji DU Žiri, smo ponovno preživeli lep in nepozaben dan.
DU ŽIRI na povabilo DRUŠTVA UPOKOJENCEV ZA POLJANSKO DOLINO,
Todraž 1, 4224 Gorenja vas
VABI VSE ČLANE DRUŠTVA UPOKOJENCEV Žiri na
MEDDRUŠTVENO SREČANJE Društev upokojencev GORENJA VAS, SOVODENJ, CERKNO, IDRIJA IN ŽIRI
v NEDELJO, 3. JULIJA 2022, s pričetkom ob 12. uri na TURISTIČNI KMETIJI »OKRŠLAN« Sv. Florijan 2, nad Škofjo Loko.
Program srečanja:
– pozdravni nagovor udeležencem
– Pogostitev – samopostrežno kosilo
– Druženje ob zvokih harmonike
PRISPEVEK posameznika je 15 EUR, za hrano (več vrst mesa itd.), ter prevoz in glasbo.
Za udeležbo na srečanju se prijavite v pisarni društva DU Žiri, v sredo, 15. 6. in 22. 6. 2022.
AVTOBUSNI PREVOZ BO ORGANIZIRAN IZ Žirov z odhodom ob 11.00 uri izpred blagovnice Mercator Žiri (nasproti lokala Ambasada), ali se na prireditev odpeljete sami.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV Žiri in Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske V A B I T A na P O K L J U K O
29. letno srečanje upokojencev, ki bo v četrtek 7. julija 2022, s pričetkom ob 10. uri, s kulturnim in zabavnim programom na prostoru poleg Športnega centra Pokljuka.
Za udeležbo na srečanju upokojencev na Pokljuki se lahko prijavite v pisarni društva DU Žiri, v sredo, 8. 6. ali najkasneje 15. 6. 2022 v času uradnih ur, kjer boste VPLAČALI znesek 10 EUR – za bon za HRANO na prireditvi. Bone za hrano bomo prejeli kasneje in jih razdelili v pisarni pred prireditvijo na POKLJUKI. VLJUDNO VABLJENI NA SREČANJE UPOKOJENCEV GORENJSKE.
Na pobudo in prošnjo koordinatorja projekta SzS pri DU za Gorenjsko g. Edvarda Kavčiča smo se prostovoljci Gorenjske srečali v petih različnih krajih. Skupnega srečanja zaradi epidemije ni bilo možno organizirati. Eno izmed petih skupin smo sestavljali prostovoljci oziroma prostovoljke iz Škofje Loke, Železnikov in Žirov. Da se je srečanja udeležilo čim večje število, smo ga organizirali v Škofji Loki. Organizacijo je prevzela Anica Kumer iz Žirov. Po nekaj neuspešnih datumih se nam je le uspelo zbrati v četrtek, 30. 9. Odločile smo se, da si pod strokovnim vodstvom ogledamo delček Škofje Loke. Na začetku smo bili malce čemerni zaradi vremena, ko pa nas je pri Homanovi lipi pričakala vsa nasmejana vodička Jasna, je takoj pregnala slabo voljo. Zelo zavzeto in razločno nam je razlagala znamenitosti Škofje Loke. Vsi smo mislili, da jo dobro poznamo, a zdaj moramo priznati, da temu ni tako.
Škofja Loka, starodavno mesto, ki je nastajalo pod okriljem freizinški škofov, je polno neznank.
Ob desetih smo se zbrali na Mestnem trgu, kjer nam je na kratko povedala, kaj si bomo ogledali. Nato smo odšli na trg pred cerkvijo sv. Jakoba, kjer nam je najprej pripovedovala o zgodovini Škofje Loke, nato smo ob cerkvi pogledali stavbo, v kateri je bila že okoli leta 1500 fantovska šola. Vstopili smo v gotsko cerkev, kjer je tudi Plečnik pustil svoja znamenja. Od tu smo krenili na most proti avtobusni postaji in si od tam ogledali kamniti most čez Selško Soro. Na ograji stoji kip Janeza Nepomuka. Zvedeli smo veliko zanimivosti o tem čudovitem in trdnem mostu ter zgodbo o zavetniku mostu in o ljudeh ob rekah. Ustavili smo se tudi pred kapucinsko cerkvijo sv. Ane na vogalu, ki pelje čez znameniti most.
Nato smo krenili proti nunski cerkvi, kjer je bila okoli leta 1700 ustanovljena dekliška šola. Vodile so jo nune. Zraven je bil ogromen samostan in bogata knjižnica. Nune so kupile grad in ga s stopnicami povezale s samostanom. Tam je bila tudi zelo bogata knjižnica. Po vojni je bilo vse zapuščeno, sedaj pa počasi obnavljajo.
Potem smo šli po Mestnem trgu do občine. Na poti smo videli kovinske znake o bogati kulturni dediščini Škofjeloškega pasijona, saj letos obhajamo ravno 300-letnico nastanka.
Pri občini smo si ogledali staro hišo, ki je popolnoma enaka, kot so bile nekdaj vse na tem delu. Zanimivost je to, da so za eno steno uporabili kar grajsko obzidje, niša pa je dokazno gradivo. Izpred občine smo si ogledali še grad. Potem smo sami brez vodičke krenili še čez zanimivo hudičevo brv. Ime je dobila po hudiču, ki je več stoletij nagajal in prevračal čolne glavnikarjem, ki so iz Puštala vozili v Loko prodajat izdelane glavnike. Glavnikarji so bili poseben ceh obrtnikov.
Krenili smo po Spodnjem trgu, nato po stopnicah nazaj na Mestnega in do parkirišča in se odpeljali na zasluženo kosilo v Staro Loko v gostilno Pr’ Starman.
Namestili smo se v posebni sobi. Najprej sem pozdravila vse udeležence, se jim zahvalila za zaupanje, prenesla Edvardove pozdrave in prebrala njegovo pismo.
Nato smo se fotografirali s transparenti sponzorjev. Sledilo je okusno kosilo in prijetno druženje. Okoli pol treh popoldne smo se odpravili domov.
Srečanje je bilo zelo prijetno. Vsi udeleženci so bili zadovoljni in navdušeni, da so o Loki zvedeli toliko novega.
Srečanja so se namesto nekaterih prostovoljk udeležili tudi predsednik, tajnica in blagajničarka DU Žiri.
