Categories
Dogodki

Zapis izleta v neznano

DU Žiri izlet v neznano

Janez Stanonik

Leto je hitro naokoli in kot je vsakoletna navada smo se upokojenci DU Žiri odpeljali na izlet v neznano po majhnem koščku naše lepe domovine.

Ker je to izlet, ki je najbolj obiskan, so se sedeži na avtobusu takoj po objavi napolnili.

21. 7. ob 7. uri zjutraj, nestrpno pričakujemo, v katero smer bo šofer Pavle zavil. Hitro je vsem jasno, da gremo proti Vrhniki. Med nami vlada dobra volja, ki jo z jutranjimi pozdravi popestrita še Marijan Dolenec in predsednik društva DU Žiri Milan Sovinc, Irma Dolenec, pa nam pojasni, da bomo na poti spoznavali nekaj zgodovine in nekaj zemljepisa. Peljemo se mimo vasi Podlipa, ki ima okrog 400 prebivalcev. Znana je po mlinskem kolesu z žago in vrteči se mizi, ki se prične premikati, če nanjo polagamo roke. Hranijo jo v vaški gostilni.

Hitro prispemo do Vrhnike. Ob omembi tega mesta z 8500 prebivalci, vsakdo najprej pomisli na pisatelja Ivana Cankarja, veliko pa jih ne ve, da imajo tam stalno razstavo Moja Ljubljanica, ki izvira na južnem delu Vrhnike. Po razstavi nas popelje vodič Žiga. Pa tudi tega ne vemo, da je bilo včasih okrog Vrhnike veliko obzidja in da so Huni ob vdoru v Ljubljano prišli celo do Vrhnike. Do tja je z ladjo in s svojimi Argonavti priplul tudi Jazon. 1588. leta je bila na Vrhniki ustanovljena prva jezdna pošta. Prvi poštar je bil Janez Flach. Muzej razpolaga s številnimi arheološkimi izkopaninami. Našli so jih v Ljubljanici in po Ljubljanskem barju. Zelo mi je bil všeč turov rog. Spomnil me je na povest Janeza Jalna Bobri, ki se dogaja na tem območju. Zanimiv je tudi podatek, da so na Ljubljanskem barju odkrili več kot štirideset kolišč in poleg drugih, še štiri dragocene lesene predmete: deblak, kolo z osjo, lok in leseno konico. Pozneje v rimski dobi, pa je čez Vrhniko peljala t.i. rimska cesta.

Pot nadaljujemo po Vrhniškemu klancu proti Logatcu skozi Napoleonov drevored. Z obeh strani ceste ga krasi kar dvesto devetdeset lip, ki so jih posadili 1805. leta. Nekatere so morali zaradi starosti menjati in posaditi nove. Predsednik Milan na avtobusu podeli še brošure z vrhniškega muzeja, Irma nam pa že niza podatke o nadaljnji poti. Vsega se ni mogoče zapomniti, je pa zanimivo poslušati. Čeprav gremo v neznano, se nam pred očmi odpre Planinsko polje, preko katerega teče reka Unica. Ta ob večjem deževju velikokrat poplavlja in takrat nastane več jezerc, včasih tudi eno veliko. Planinsko polje je svetovno znano tudi po oseminsedemdesetih vrstah različnih metuljev, več kot jih ima cela Velika Britanija.

Peljemo se proti Postojni. Še prej je pred nami Ravbarjev stolp, ki so ga zgradili 1444. leta. Med vojno so ga partizani požgali, podobno kot še enainšestdeset gradov širom Slovenije. Lastnik Ravbarjevega stolpa je bil znan po tem, da je ubil viteza Erazma Predjamskega. Postojnska vrata je prehodil tudi Hanibal s svojimi sloni, ko je vlekel ladjo od Jadrana proti Vrhniki. Prispemo v Postojno, mesto s 9600 prebivalci, ki ga najbolj poznamo po Postojnski jami. Tu in v okolici so našli veliko arheoloških najdišč. Pred devetnajstim stoletjem je bila  Postojna znana po furmanih, ki so vozili v Trst les za graditev ladij. Kasneje jih je izpodrinil vlak, ki je tega stoletja pričel voziti skozi mesto in naprej proti morju. Tu se ustavimo v restavraciji Erazmus, postrežejo nam z okusnim telečjim paprikašem.

Dobro podprti z malico, se že peljemo proti Pivki z 2200 prebivalci in prvotnim imenom Šentpeter. Na levi strani na hribu se sveti cerkev sv. Trojice. Od tam izvira povest o Martinu Krpanu, slovenskemu junaku, ki je na Dunaju premagal strašnega Brdavsa in tako otel avstrijsko cesarstvo.

Zapustimo Pivko in zavijemo za Knežak ter dalje za Mašun. Ko zagledamo spodaj vas Bač se spomnim pokojnega prijatelja in sošolca Toneta iz šole za lesarstvo v Škofji Loki. Večkrat  me je vabil, da ga obiščem v Baču, kjer je bil doma, pa ni bilo časa, sedaj, ko je časa več, pa ni njega. Vozimo se po gostih smrekovih Javorniških gozdovih. Domačini pravijo, da je to dežela volkov in medvedov. Ustavimo se pri gostišču Mašun. Sprejme nas gospa Špela. Najprej gremo v gozdno hišo. Tam nas seznani z zanimivostmi in posebnostmi gozdov in narave ter delom gozdarjev. V hiši imajo na ogled nagačena volka in medveda, enega najtežjega uplenjenega v Sloveniji. Nato nas popelje po 1800 metrov dolgi učni gozdni poti, polni zanimivih dreves, jam in še česa.

Po ogledu se poslovimo od prijazne Špele in se vračamo proti Pivki. Na avtobusu vlada prijetno počutje. Zanj skrbijo predvsem Marijan, Irma in predsednik Milan, včasih pa se s kakšno šalo oglasi tudi kdo od izletnikov. Zares lep dan. Čutimo se nekako povezane, če ne drugače pa z leti, ha-ha. Šofer Pavle nas zapelje na parkirišče parka vojaške zgodovine. Izstopimo in si v veliki vročini ogledamo muzej. Pričnemo z ogledom razstave Pot v samostojnost Slovenije. Vodička Valentina nam izčrpno niza podatek za podatkom. Veliko že vemo, vsega pa nikakor ne. Zmeraj se sliši še kaj novega. Zopet je zanimivo. Ogledujemo si tanke, tudi od lani upokojeni policijski helikopter je tam, pa podmornica, havbice, zanimiva je plinska maska za konja in še in še. Pomislim, kako velika je človeška neumnost, ki nima meja. Ko bi vsa sredstva, ki gredo za uničevanje, vlagali v razvoj za blagor človeštva, bi imeli nebesa na zemlji. Ampak tako je bilo od nastanka človeškega rodu in tako bo dokler bo človek obstajal. Gremo stavit! Človeška lakomnost in pohlep vladata svetu. Spomnil sem se Gregorčiča in njegovih verzov: “Za vse je svet dovolj bogat, in srečni vsi bi bili, ko kruh delil bi z bratom brat, prav s srčnimi čutili”.

Zapustimo muzej in že malo utrujeni prispemo v vas Nardin pred gostišče Kmečki turizem pri Andrejevih. Tam nas dobro pogostijo s kosilom in pijačo. Po kosilu predsednik Milan in Marijan predstavita letošnje slavljence, ki praznujejo okrogle obletnice. Eden jih ima šestdeset, štirje sedemdeset, dva osemdeset, naša vsakoletna sopotnica Amalija Vegelj, ki ji jih nihče ne bi prisodil, pa celo častnih devetdeset let.

Slavljence so z igranjem na harmoniko počastili še Ciril Demšar, Vojko Rupnik in Iztok Andreuzzi.

Na poti proti domu je za zaključek lepega dne ob praznovanju svoje sedemdesetletnice, na avtobusu počastila sopotnike s hruškami in pijačo še Ivanka Stanonik.

Ob organizaciji DU Žiri, smo ponovno preživeli lep in nepozaben dan.  

Categories
Dogodki

Srečanje

DU ŽIRI na povabilo DRUŠTVA UPOKOJENCEV ZA POLJANSKO DOLINO,

Todraž 1, 4224 Gorenja vas

VABI VSE ČLANE DRUŠTVA UPOKOJENCEV Žiri na

MEDDRUŠTVENO SREČANJE Društev upokojencev GORENJA VAS, SOVODENJ, CERKNO, IDRIJA IN ŽIRI

v NEDELJO, 3. JULIJA 2022, s pričetkom ob 12. uri na TURISTIČNI KMETIJI »OKRŠLAN« Sv. Florijan 2, nad Škofjo Loko.

Program srečanja:

 – pozdravni nagovor udeležencem

– Pogostitev – samopostrežno kosilo

– Druženje ob zvokih harmonike

PRISPEVEK posameznika je 15 EUR,  za hrano (več vrst mesa itd.), ter prevoz in glasbo.

Za udeležbo na srečanju se prijavite v pisarni društva DU Žiri, v sredo, 15. 6. in 22. 6. 2022.

AVTOBUSNI PREVOZ BO ORGANIZIRAN IZ Žirov z odhodom ob 11.00 uri izpred blagovnice Mercator Žiri (nasproti lokala Ambasada), ali se na prireditev odpeljete sami.

Categories
Dogodki Obvestila

Pokljuka

DRUŠTVO UPOKOJENCEV Žiri in Pokrajinska zveza društev upokojencev Gorenjske V A B I T A  na  P O K L J U K O

29. letno srečanje upokojencev, ki bo  v četrtek 7. julija 2022, s pričetkom ob 10. uri, s kulturnim in zabavnim programom na prostoru poleg Športnega centra Pokljuka.

Za udeležbo na srečanju upokojencev na Pokljuki se lahko prijavite v pisarni društva DU Žiri, v sredo, 8. 6. ali najkasneje 15. 6. 2022 v času uradnih ur, kjer boste VPLAČALI znesek 10 EUR – za bon za HRANO na prireditvi. Bone za hrano bomo prejeli kasneje in jih razdelili v pisarni pred prireditvijo na POKLJUKI.  VLJUDNO VABLJENI NA SREČANJE UPOKOJENCEV GORENJSKE.

                                                                 DU Žiri in PZDU Gorenjske

Categories
Dogodki

Srečanje

Na pobudo in prošnjo koordinatorja projekta SzS pri DU za Gorenjsko g. Edvarda Kavčiča smo se prostovoljci Gorenjske srečali v petih različnih krajih. Skupnega srečanja zaradi epidemije ni bilo možno organizirati. Eno izmed petih skupin smo sestavljali prostovoljci oziroma prostovoljke iz Škofje Loke, Železnikov in Žirov. Da se je srečanja udeležilo čim večje število, smo ga organizirali v Škofji Loki. Organizacijo je prevzela Anica Kumer iz Žirov. Po nekaj neuspešnih datumih se nam je le uspelo zbrati v četrtek, 30. 9. Odločile smo se, da si pod strokovnim vodstvom ogledamo delček Škofje Loke. Na začetku smo bili malce čemerni zaradi vremena, ko pa nas je pri Homanovi lipi pričakala vsa nasmejana vodička Jasna, je takoj pregnala slabo voljo. Zelo zavzeto in razločno nam je razlagala znamenitosti Škofje Loke. Vsi smo mislili, da jo dobro poznamo, a zdaj moramo priznati, da temu ni tako.

Škofja Loka, starodavno mesto, ki je nastajalo pod okriljem freizinški škofov, je polno neznank.

Ob desetih smo se zbrali na Mestnem trgu, kjer nam je na kratko povedala, kaj si bomo ogledali. Nato smo odšli na trg pred cerkvijo sv. Jakoba, kjer nam je najprej pripovedovala o zgodovini Škofje Loke, nato smo ob cerkvi pogledali stavbo, v kateri je bila že okoli leta 1500 fantovska šola. Vstopili smo v gotsko cerkev, kjer je tudi Plečnik pustil svoja znamenja. Od tu smo krenili na most proti avtobusni postaji in si od tam ogledali kamniti most čez Selško Soro. Na ograji stoji kip Janeza Nepomuka. Zvedeli smo veliko zanimivosti o tem čudovitem in trdnem mostu ter zgodbo o zavetniku mostu in o ljudeh ob rekah. Ustavili smo se tudi pred kapucinsko cerkvijo sv. Ane na vogalu, ki pelje čez znameniti most.

Nato smo krenili proti nunski cerkvi, kjer je bila okoli leta 1700 ustanovljena dekliška šola. Vodile so jo nune. Zraven je bil ogromen samostan in bogata knjižnica. Nune so kupile grad in ga s stopnicami povezale s samostanom. Tam je bila tudi zelo bogata knjižnica. Po vojni je bilo vse zapuščeno, sedaj pa počasi obnavljajo.

Potem smo šli po Mestnem trgu do občine. Na poti smo videli kovinske znake o bogati kulturni dediščini Škofjeloškega pasijona, saj letos obhajamo ravno 300-letnico nastanka.

Pri občini smo si ogledali staro hišo, ki je popolnoma enaka, kot so bile nekdaj vse na tem delu. Zanimivost je to, da so za eno steno uporabili kar grajsko obzidje, niša pa je dokazno gradivo. Izpred občine smo si ogledali še grad. Potem smo sami brez vodičke krenili še čez zanimivo hudičevo brv. Ime je dobila po hudiču, ki je več stoletij nagajal in prevračal čolne glavnikarjem, ki so iz Puštala vozili v Loko prodajat izdelane glavnike. Glavnikarji so bili poseben ceh obrtnikov.

Krenili smo po Spodnjem trgu, nato po stopnicah nazaj na Mestnega in do parkirišča in se odpeljali na zasluženo kosilo v Staro Loko v gostilno Pr’ Starman.

Namestili smo se v posebni sobi. Najprej sem pozdravila vse udeležence, se jim zahvalila za zaupanje, prenesla Edvardove pozdrave in prebrala njegovo pismo.

Nato smo se fotografirali s transparenti sponzorjev. Sledilo je okusno kosilo in prijetno druženje. Okoli pol treh popoldne smo se odpravili domov.

Srečanje je bilo zelo prijetno. Vsi udeleženci so bili zadovoljni in navdušeni, da so o Loki zvedeli toliko novega.

Srečanja so se namesto nekaterih prostovoljk udeležili tudi predsednik, tajnica in blagajničarka DU Žiri.

Anica Kumer, koo SzS pri DU Žiri

Categories
Dogodki

Zapis srečanja upokojencev

DRUŽENJE UPOKOJENCEV IN MEDDRUŠTVENO SREČANJE ob 70 – letnici Društva upokojencev Žiri

DRUŽENJE UPOKOJENCEV IN MEDDRUŠTVENO SREČANJE ob 70 – letnici Društva upokojencev Žiri je potekalo na Mrzlem vrhu pri koči na Mrzl’k v nedeljo, 5. septembra 2021 popoldne. 70 – letnica Društva upokojencev Žiri je bila dopolnjena že leta 2020, vendar nas je Covid – 19 prisilil, da lansko leto nismo uspeli pripraviti ne meddruštvenega srečanja in ne slovesnosti ob tem zavidljivem jubileju društva.

Letos leta 2021 smo si že v pomladnem času začrtali datum 5. september, kot dan za druženje upokojencev, meddruštveno srečanje, kot tudi proslavitev 70 – letnice društva. Že par tednov prej se je zbral odbor za pripravo srečanja, kjer je začrtal smernice srečanja in proslave. Vseskozi pa smo bili pod pritiskom, kaj nam bo prinesel vsak naslednji teden pred začetkom septembra, glede Covida – 19, ali nam bo uspelo speljati program ali bo vse delo in energija zastonj.

Korajža velja, smo si rekli in povabili k sodelovanju za izvedbo programa dolgoletno voditeljico na Radiu Sora Martino Mlakar, ki nam je ob pripravi programa res pomagala z nasveti. V program smo vključili Moški pevski zbor Alpina, mladega harmonikaša Maksa Kosmača, saksofonista Dušana Mlakarja, s skečem so nas v Mrzlem vrhu spravili v smeh  Damjana Capuder in Ivanka Žakelj, ter Kristina Bogataj. Program je bil lepo razporejen, tako da so se vsi nastopajoči zvrstili po dvakrat, največ aplavza pa je požel prav mladi harmonikaš Maks, ki nas je vse navdušil, seveda pa bi brez pevcev slovesnost ne bila tako lepa. Vsak po svoje je prispeval svoj delček v program, da smo razveselili člane našega društva, saj je bilo srečanje dobro obiskano. Našim članom in povabljenim gostom smo po zaključenem kulturnem programu ponudili bograč, ki ga je pripravil »Sklednik« in eno pijačo, tako da so bili vsi prisotni lepo postreženi. Veseli smo bili velikega števila naših članov, organizirali smo tudi prevoz s kombijem iz Žirov do koče in nazaj za tiste, ki ne zmorejo več dolge poti, za kar je poskrbel naš član Marjan Oblak. Največja zahvala za izvedbo srečanja in proslave pa gre prav našemu predsedniku Društva upokojencev Žiri Milanu Sovincu, ki je nad celotnim programom in organizacijo srečanja vseskozi bedel in usklajeval potek srečanja, njegov govor pa je bil prav navdušujoč in spodbuden.

 Na slovesnost jubileja 70 – letnice društva upokojencev Žiri, smo povabili predstavnike Zveze društev upokojencev Slovenije, vendar smo bili prav presenečeni, ko nas je s svojim obiskom počastil kar sam predsednik g. Janez Sušnik, iz pokrajinske zveze društev Gorenjske Kranj je prišel podpredsednik  g. Gorenc, iz Društva upokojencev Poljanska dolina so prišli predstavniki društva s predsednikom g. Vladimirjem Koračinom, iz Društva upokojencev Sovodenj pa smo dobili številčen obisk srečanja, skupaj s predsednikom g. Alojzom Bajtom. Počaščeni smo bili tudi, ko je slovesnost za kratek čas obiskal tudi naš župan g. Janez Žakelj, predstavniki ZŠAM Žiri pa so pomagali urejati parkirni prostor pod kočo, njihov predsednik pa je bil prisoten na samem srečanju. Seveda pa so bila povabljena tudi ostala sosednja društva upokojencev, ter druga društva v kraju, ki pa se srečanja zaradi »covid situacije« niso udeležili . Hvaležni pa smo tudi Planinskemu društvu Žiri, ki nam je nudil prostor pred kočo, da je lahko srečanje potekalo v tako velikem številu ter njihovim štirim članom, ki so nam z dobro voljo postregli željeno pijačo in še kaj.  Zaključimo lahko, da je meddruštveno in srečanje upokojencev Žiri ob praznovanju 70 – letnice društva dobro uspelo, saj je bilo na strani organizatorjev tudi vreme, ki je bilo ravno pravšnje za to.

                                                                                Irma Dolenec    

Categories
Dogodki

Vabilo članom društva

na DRUŽENJE UPOKOJENCEV in meddruštveno srečanje ob 70 – letnici delovanja DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽIRI

na Mrzlem vrhu pri koči na Mrzl’k v NEDELJO, 5. SEPTEMBRA 2021 ob 13.uri.

Program srečanja:

  • Pozdrav vseh udeležencev

in kratek kulturni program ob 13 h

  • Pogostitev vseh prisotnih – enolončnica
  • Druženje ob zvokih harmonike

Vse zainteresirane člane društva upokojencev Žiri za udeležbo na Mrzlem vrhu prosimo, da se v času uradnih ur v sredo 25. 8. in 1. 9. oglasijo v pisarni DU Žiri, kjer boste najavili udeležbo in prejeli bon za obrok in pijačo.

Kdor pa bi želel, da se na Mrzli vrh odpelje s kombijem, se bo ob prijavi dogovoril za prevoz, ki bo pripeljal do vrat koče. Prav tako bo organiziran prevoz tudi nazaj v Žiri. Odhod kombija prvič ob 12. uri, drugič ob 12.30 uri izpred blagovnice in izpred Marketa na Dobračevi.

Vsi tisti, ki boste odšli na Mrzli vrh peš, se dobimo ob 10.30 uri pri mostu na Ledinici, ostali pa dobrodošli po svojih poteh.

Želimo, da se ta dan srečamo v čim večjem številu, saj nas je »korona čas« preveč osamil in si vsi želimo biti dobre volje v dobri družbi.

Lepo povabljeni vsi člani Društva upokojencev Žiri.

Žiri, dne 23. avg. 2021                               Predsednik DU Žiri: Milan Sovinc

Categories
Dogodki

Deželica sonca in grozdja

JANEZ STANONIK – Zapis iz izleta v neznano

14. 7. 2021

Malo pred kosilom, zadnjo sredo v juniju, zazvoni telefon. Kliče me Irma Dolenec iz DU Žiri. Vpraša kako, da se z ženo nisem prijavil na izlet v neznano, ker ve, da sva stalna obiskovalca izletov našega društva, sploh pa izletov v neznano, kateri so najlepši in najbolj obiskani. Po krajšem pogovoru naju zapiše in tako se danes osmega julija po sedmi uri s polnim avtobusom že spuščamo po dolini, proti Škofji Loki. Ko zavijemo proti Ljubljani, pa se že prične ugibanje, kam nas letos vodi pot. Vodiča Marijan in Irma Dolenec nas za dobro jutro prav lepo pozdravita, Marijan pove, da letos prvič z nami potuje tudi predsednik DU Žiri, Milan Sovinc, katerega s ploskanjem vsi toplo pozdravimo. Razpoloženje na avtobusu je odlično, veselo in sproščeno. Udeleženci prvih sedežev malo pred Medvodami opazimo v jarku mrtvo veveričko, ki jo je zbil avtomobil in obžalujemo, da se ni zadržala v gozdu, kjer ji je mesto. Pri vožnji skozi Šentvidški predor nas Marijan, ki je danes veselo razpoložen vpraša, če vemo kaj imata skupnega Hitler in nekdanji gradbeni baron Zidar. Po molku na avtobusu nam pove: “Obema je rajh dol padel.”. Pot nas vodi preko Ljubljanskega barja in tu nam Irma že razlaga njegove zanimivosti od koliščarjev, do poplav, najstarejšega kolesa na svetu, do izsuševanja travnikov, njiv itd. Po stalnem ugibanju, kam nas bo peljala pot se že približamo križišču in Pavle Pečelin, ki nas vozi že zavije proti dolenski, Irma pa že hiti z opisovanjem Višnje gore in njenim simbolom, polžem, ki ga imajo tudi v grbu. Je pa tu v bližini tudi vas Muljava, kjer je bil rojen pisatelj Josip Jurčič, ki je poleg drugih napisal tudi povest Kozlovska sodba v Višnji gori. Ta je prevedena v več tujih jezikov. Po vožnji mimo Trebnjega se prav kmalu približamo Mirni Peči, kjer napovejo daljši postanek. V gostilni Špolar nam postrežejo z okusno telečjo obaro, kruhom in kavo. Potem pa se odpeljemo mimo nove šole, ki je poimenovana po pesniku Tonetu Pavčku, v muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, ki sta bila rojaka, oba rojena v bližini Mirne Peči. Obstajata dve legendi o imenu kraja. Menda sta bila nekoč hlapec in dekla precej glasna na neki peči, pa ju gospodar opozori: ” Mir na peč!”. Druga razlaga pa pripoveduje o medeni pečini, ki je tudi v bližini kraja. Muzej se nahaja v stari šoli, kjer je občina odstopila prostore. Prijazna gospa nas je toplo sprejela in podatki so vreli in vreli iz nje. Ogledali smo si kratek film in izvedeli, da ga je od leta 2018, odkar je odprt ogledalo že več kot 22 tisoč obiskovalcev. Lojze Slak je moral že kot mlad fant od doma, ker mu je mama po porodu zbolela, doma pa je bilo več otrok, pa so ga dali k starim staršem. Tam pa je stric Ludvik imel harmoniko in kljub poznejšim poiskusom, da bi se vrnil domov, ni hotel od tam. Ker mu je bila glasba tako všeč, je kadar so bili stričevi na polju, splezal na stol in vzel harmoniko s police in se učil igrati. Tako se je brez vednosti domačih naučil in pozneje bolje od strica zaigral. Igral je na več kot 500 ohcetih, tudi v Ameriki, Avstraliji in po celi Evropi. Lojze je aktivno igral od svojega 15. leta, pa do leta 2011, ko je umrl, star 79 let. Svoj ansambel bratov Slak, je ustanovil 1958 leta. Potem, ko so bratje morali k vojakom, je ta razpadel. Lojze pa ni odnehal. Leta 1964 je spoznal skupino pevcev na radiu Ljubljana, pri oddaji: »Pokaži kaj znaš« Fante s Praprotna in so ustanovili nov ansambel, Ansambel Lojzeta Slaka s pevci Fantje s Praprotna. Leta 1970 pa so že prvič gostovali v Ameriki. V muzeju se nahaja kar osem Slakovih harmonik, vse njegove zlate plošče in ostale, ki jih je ansambel izdal. Tu so tudi fotografije, narodne noše, razni dokumenti in še in še. Družina, harmonika, konji, vinograd, cviček, publika, to so bile njegove ljubezni. Za zaključek in popestritev vsega videnega in slišanega pa je Marijan povabil na oder še Cirila Demšarja, udeleženca našega izleta, da nam zaigra par Slakovih s svojo harmoniko, ki jo je imel s sabo. Upam si trditi, da je bil prvi Žirovec, ki je tam igral. Bravo Ciril. Čestitam! V nadstropju smo si ogledali še čebelji muzej s čebelnjakom, z znamenitimi možmi  Antonom Janšo, Petrom Pavlom Glavarjem in še drugimi, ter pravim panjem z našo avtohtono kranjsko sivko in še in še. Težko smo se poslovili od prijazne gospe, ki ji žal nevem imena, pa ji vseeno hvala za izčrpne informacije. Lojzetu Slaku pa ostajamo neizmerno hvaležni za vso njegovo glasbo, ki jo je ustvaril za slovenski narod, za vso njegovo veličino iz deželice sonca in grozdja.

Omenil sem že tudi pesnika, domoljuba, Toneta Pavčka, ki se ga tudi spominjajo v muzeju in njemu v spomin nekaj njegovih verzov: ” Nekje na dolenjskem so kraji, hiša, vinograd, košček polja, tam so meseci moji, tam sem za zmeraj doma.” .

Pot nadaljujemo skozi vas Hudo in res je hudo, ko vidimo zanemarjene ciganske hiše, kontejnerje in koče, okrog polno smeti, navlake in polno odpadkov. Ustavimo se pri športni dvorani Velodrom, tu trenirajo kolesarji in drugi športniki iz vse Evrope, celo iz Azije. Sandi Papež, nekdanji poznani kolesar, nam razloži, da je to edini objekt v Sloveniji, pokrit z balonom. Krožna steza za kolesarje meri 250m. Objekt je bil postavljen 1996 leta, obnovljen pa pred tremi leti. Vračamo se nazaj proti Novemu mestu, kjer na krožnem križišču opazimo veliko pletenko, pleteno iz pločevinastih trakov. Na vprašanje koliko drži ugotovimo da nič, ker iz nje vse steče. Ob pogledu na pletenko se spomnim čudovite skulpture treh žirov, ki si jo je zamislil Stane Mlakar iz Žirov in tudi realiziral s pomočjo nekaterih domačih obrtnikov. Občini, oziroma Žirovcem jo podarja, ti pa ne najdejo skupnega jezika in ne najdejo prostora zanjo v našem mestu. Žalostno. Primeren kraj bi bil krožišče pri cerkvi. Pozno popoldne se ustavimo v Žinji vasi, pri gostilni Dolenjc, kjer nas čaka kosilo. Po kosilu nam Ciril še zaigra s harmoniko. Nekateri si ogledamo še zunaj razstavljeni avion. Predsednik društva podeli še spominke za okrogle obletnice za dopolnjenih 60, 70 in 80 let, članom DU Žiri. Marijan, ki je tudi predsednik ZŠAM Žiri, pa nam vsem podeli še odsevne trakove, za vsak slučaj, če se bo kdo pozno ponoči vračal domov, da bo na cesti viden. Hvala vsem, ki ste pripomogli k lepemu dnevu.

Janez Stanonik

Ogled velodroma
jubilanti